Duševno zdravje pri moških

Čas je da v sklopu movembrskih prispevkov opravimo še z zadnjo temo, na katero opozarja globalno gibanje Movember – duševno zdravje moških in preventiva pri preprečevanju moške samomorilnosti.

 

Vemo, nič kaj zabavna tematika, a hkrati nekaj, kar je v času, ko je zimski dan bistveno krajši in se tema spusti nad mesta že kmalu popoldan, zelo aktualno.

V tem obdobju se ljudje tako fizično kot tudi psihično povsem naravno skrijemo v zavetje toplih domov, v psihološkem smislu pa smo zaradi manjšega števila interakcij večkrat in morda bolj intenzivno v stiku s samim seboj, kar v določenem obdobju življenja lahko prinaša tudi utesnjujoče ter negativne premisleke. Zlasti pri moških po štiridesetem letu starosti.

 

 

 

Od krajših obdobij tesnob, do razvoja depresije

Tesnoba je nekaj, kar spremlja vsakega človeka in je povsem naravno čustveno stanje, ki se nekoliko intenzivneje začenja pojavljati v obdobju adolescence in odraščanja.Nekaj povsem drugega je depresija, ki je danes dokazano spremenjeno biološko ravnovesje v posamezniku, se pa lahko iz tesnobe razvije.

V obeh primerih so največkrat prisotni tudi zunanji dejavniki, ki spremljajo pojava, kot so stres, preobremenjenost, nenadna sprememba vzorcev in življenjskega okolja, sprejemanje novih življenjskih vlog, ipd. Zlasti pri slednji postavki je zanimivo, da v psihološki terminologiji obstaja tudi pojem moška poporodna depresija, čeprav seveda vemo da gre pri ženskah za posledico fizičnih sprememb v njihovih telesih in porušeno hormonsko ravnovesje, medtem ko pri moških govorimo o psihološkem odzivu sprejemanja nove vloge starševstva, ki morda med samim pričakovanjem otroka niti ni bilo prisotno. Kakorkoli, čeprav je bila še pred nekaj deset leti depresija domena žensk, se jo danes počasi sprejema tudi kot moško bolezen, pri čemer je delež žensk, ki vsaj enkrat v življenju prebolijo depresijo 25, moških pa 15 odstotkov.

Prvi znaki depresije pri moških

 

Moški se tudi bistveno drugače odzivamo na depresijo: medtem ko ženske več razmišljajo o svojih čustvih, so moški nagnjeni k iskanju potešitve težav na drugačne načine, zlasti z zlorabo substanc in alkohola, kar pa čustveno krizo na dolgi rok žal še stopnjuje.

Drugi očitni znaki so še razdražljivost, sprememba vzorca spanja, motnje in nezainteresiranost za spolnost, izguba splošne volje, itn.

Pogost pojav – o tem se na splošno ne govori dosti, ker velja družbena domena šport za zdravje – je tudi izrazito povečano ukvarjanje s športom, zlasti vzdržljivostnim, kot tudi pretirano ukvarjanje z delom, pogosta delovna okupacija tudi izven delovnega časa in izrazit karierizem, ki ga svet kapitalizma še spodbuja. Žal je v ekstremnih primerih lahko stranski produkt tega prav tako nova odvisnost, še globji zdrs v depresijo, kjer zaradi odsotnosti trpijo družina in bližnji. Takšno bolezen je potem največkrat možno zdraviti le še z medikamenti.

 

 

Samomor kot odrešitev? Trend v naraščanju…

V nekaterih kliničnih primerih depresije se za bolnika edini kot izhod pojavi samomor. Čeprav že samo branje tega zbuja nelagodje, pa je o tem potrebno govoriti, saj v tem segmentu moški bistveno prednjačimo pred ženskami.

Razlog je predvsem v tem, da se simptome depresije bistveno težje in pozneje prepozna pri moškemu, kar pomeni da se tudi zdravljenje začne kasneje, ko se je bolezen že bolj razvila. Zelo zaskrbljujoči so tudi najnovejši podatki za Slovenijo, kjer si je v letu 2017 sodilo kar 411 ljudi, kar je štirikrat več kot jih umre v prometnih nesrečah, trend pa je pri nas – v nasprotju z ostalimi članicami OECD – v naraščanju. Slovenija s povprečjem 450 samomorov na letni ravno žal zaseda zelo visoko mesto v evropski skupnosti.

 

Pogovor, terapija in čustvena opora

Gibanje Movember med drugim opozarja tudi na to, da bolezen pri moških ni nujno vedno fizična in da je povsem normalno, da se v določenem obdobju življenja znajdemo pred na videz nepremostljivimi čustvenimi preprekami.

Zato je treba o tem pisati, se pogovarjati, deliti izkušnje, si stati ob strani in po potrebi tudi poiskati strokovno pomoč. Danes je sicer družba vsak dan bolj neusmiljena in z drvečimi informacijskimi slapovi dere in podira naše ustaljene življenjske norme, a hkrati imamo na voljo največ strokovne pomoči v zgodovini, saj je psihoterapija postala ena ključnih vej medicine.

Na nas je, da si poiščemo pomoč in da si pomagamo med, saj lahko le tako naša življenja dvignemo še stopničko višje v polnosti doživetja, ljubezni in osebnega napredka.